Jasnovidnost – dar ali prekletstvo

Biti jasnovidec je čudovit dar, ki lahko pomaga drugim ljudem. Vendar ima vse v življenju svojo ceno. Številni jasnovidci podlegajo stresu in anksioznosti, saj se morajo pogosto ukvarjati s tujimi težavami. To je lahko zelo izčrpno za um. Če jasnovidec ne skrbi zase, se lahko znajde v težki depresiji. Danes delajo jasnovidci najpogosteje preko telefona in to z namenom, da oseba na drugi strani žice raste. Takšen način dela jasnovidca pogosto izčrpa, saj lahko kdorkoli stopi v kontakt z njo ali njim. Jasnovidci so po navadi ekstremno občutljivi ljudje. Če k temu dodamo še dejstvo, da številni ljudje niti ne poznajo njegovo del in povrh vsega še zaničujejo, nas ne preseneča, da se jasnovidci čez čas umaknejo v svojo zasebnost.

Jasnovidcu ne predstavljajo težavo le ljudje iz okolice

Jasnovidec lahko tudi sam sebi prinaša težave. Da navedem primer; gospa, ki se je skoraj svoje celo življenje zavedala svojega daru, je izgubila sina v tragični nesreči. S svojim pokojnim sinom je lahko komunicirala vsaki dan. Glede na to, da je to neprijetno in nevarno delo, bi se človek moral temu izogibati. Ona je, kot jasnovidka z dolgoletnimi izkušnjami, bila v nenehni skušnjavi, da je lahko s svojim sinom. Zaveda se, da je mrtve potrebno pustiti na miru, vendar pogosto v njem prevlada materinska plat.

Kot je že zgoraj navedeno, so jasnovidci zelo občutljivi ljudje, ki imajo praviloma veliko in iskreno srce. Kljub temu so tudi oni samo ljudje, ki imajo ob svojem pozitivnem daru tudi pomanjkljivosti. Oni se celo življenje učijo kako se nositi s svojim darom. Vedno morajo biti pozorni kdaj in kje lahko uporabijo svoj dar, ali naj določeni osebi svetujejo ali ne, ali naj rečejo kar vidijo, kar je pomembno in kar bi hkrati lahko stranko psihično ali emotivno pokopalo itd.

Jasnovidci, kot da niso ustvarjeni za ta svet…